Jutro je lepota dneva,

dan poljublja in prebuja,

ko se noč kar v temi kuja,

v sencah sanje še obuja.

Žarki ji miru ne dajo,

nežno jo povsod žgečkajo.

Ko barva zarja ta njun čas,

ljubeče on predaja njej,

tam v temi svita se, poglej

skoz v kapljice, polzi iz vej. 

Objema dan s svetlobo noč,

razbljinja mrak se nevedoč.

Odgovornost je izbira.

Saj jaz, še v postelji ležim,

spala bi, pa kar bedim,

Z zaprtimi očmi bežim.

Rada v sanjah bi živela,

a je môra sen zajela.

Hitro se odločim, vstanem.

Kaj bo danes dan prinesel?

Bo skrbi mi vse odnesel,

mi napake oponesel?

Ah, kar bo, bom pač sprejela,

se učila in objela.

Srcu dovolim, da ljubi.

Sanjam pustim, da živijo,

me dvigujejo, lebdijo,

kakor kresničke žarijo.

Res, vsak dan mi da priložnost,

z jutrom je izbira, možnost.

olgasem