Nekoč si mi dejal,

da ne boš izginil nikoli iz mojega življenja.

Si svojo izjavo dobro pretuhtal

ali si kar tako mi nekaj navrgel?

Ker zdaj te ni več ob meni

in praviš,

da zares nikoli ne izgineš.

A jaz te ne vidim, te ne čutim,

iščem te med zdrobtinjenim listjem

in preperelim lubjem.

Včasih mi solza kane na tla

in takrat se mi prikaže neznatna sled.

Mar te bom našla in kje?

Zavihtim se čez razklenjene krošnje drevesa.

Vseeno te ne vidim.

Takrat se zavem,

da te vedno bom iskala

in da nisi izpolnil svoje obljube.

Izginil si iz mojega življenja.

Zakaj?

Ostale so mi samo vroče solze

in boleč spomin nate,

ki mi pravi,

da sva bila nekoč davno

skupaj in srečna.

zaspanka