Ko ugrizneš v nežno vsebino vetra,

ki je prežet s kosmi praznine,
se mi pod nogami začno drobiti zrna puščavskega peska.

Ob večerih, ko sonce 

oplazi okna v vasi
se približaš
s konstantno preračunljivostjo.

Množica otrok na ulici žveči
tvoje ime

in ga hrani pod plašči kož brez oblek.
Ždiš v senci divjega razcveta
med skupki zakasnelih popkov.
Odet v skelet
za boljši občutek in približek bližine.

Jernej Jager