Jager gre na jago
s svojo puško drago,
za živali poskrbet',
po predpisih kaj ujet'...
V drevju zašumi
in ptica odleti,
sovica zauka
in lisica tam se smuka.
Na preži jager čaka,
da medved prikoraka
a četudi ga uzre,
ustreliti ga ne sme.
Divjad skoraj povsem
je okupirala teren,
se pase med vasmi,
vedno manj se nas boji.
Prašiči rijejo veselo,
le-teh je že čez mero,
volkovi med drobnico
si izbirajo ovčico...
Ograje okrog njiv
so že povsod potrebne,
največkrat ne zdržijo,
se kmetje žalostijo.
Bilo jagrov je veliko,
je tekel lov urejeno,
so za populacijo skrbeli,
jo uravnavali z odstreli.
So jagri vse starejši,
njih streli vse redkejši,
čez njih pa godrnjajo
tisti, ki narave ne poznajo.
Zdaj imajo ti "jagri" drugo delo - se med sabo streljajo na fronti
v Ukrajini, to jim je v krvi.
Tolminka, človek je postal invazivna vrsta za ekosistem in biosfero.
Obnaša se kakor rakavo tkivo (žre zdrave celice).
Prilašča si pravico ubijanja, čeprav mu je nihče ne daje.
Komentiranje je zaprto!