Ne zato, da bi kaj skrili,
ampak, da bogastvo bi kazali:
njeno lepo res telo
v čisto svilo smo ovili.

In poglejte tega vraga
kar bi v resnici moralisti
res hoteli skriti,
pred ljudmi,
ki se boje oblin,
mi smo pravzaprav jih še okrepili.

Zdaj pogledaš to »božanstvo«,
ki ovito je v naši svili,
vse obline so na pladnju;
vidi se še več,
kot bi se v resnici smelo.

In kipar, ki je res mojster
je v kamen,
z dletom,
vsako gubo poudaril.
In slikar, ki to je videl
na sliki svoji barve je dodal
z lučjo poudaril je oblike,
ki oko si jih želi.

Golo žensko je telo, na sliki
starih mojstrev lepa muza,
vsa zavita v tanki svili
več pokaže kakor skrije.

V svetu tem kjer zdaj živim,
vse se je že zdavnaj pomešalo.
Več golote se pokazati ne sme!
Umetnost šla je svojo pot;
zdaj na slikah se šopirijo
kar neke črte in packe vsepovsod.

Ali svila se bo še vrnila?
Ali še bo nam kazala,
da lepote ni nam treba več iskati
v črtah, packah, in drugod?

Tomaž Jevšenak