Kako, zakaj, in kdaj razvija v srcu se ljubezen?
Naključje je, nagon, morda usoda je, potreba?
Se človek danes sploh ljubezni prave še zaveda?
Je med pomenom sex in ljubljenje nastala zmeda?
Po svoje vsak doživlja jo, le redko kdo za-vedno.
Ker ljubljen biti in ljubiti, nič ni bolj pomembno.
Zunànja je lepota izkoriščena razvada.
V nečimernost kozmetika kemije je ujeta.
Prikladna le kapitalizma prazna kvantiteta.
Zgubila je moralo in vrednote kvaliteta.
Naštevajo, z ljubimci hvalijo se bogataši,
le redki so ljubezni, spoštovanja še pristaši.
In kje je srčnost, duša, čast, zaupanja lepota?
Zakaj banalnost, lažnost, skorumpiranost narašča?
Melanholija, naveličanost se vseh polašča,
ležernost z davki zase si lagodnost pooblašča,
gozdovom, travnikom, naravi in vesolju jemlje,
nikoli ni dovolj denarja, ne stvari, ne zemlje.
Ljubezen izkorišcena je v laži obnemela.
To svojo čisto belo dušo je na varno skrila,
jo za ljudi, ki v prsih bije jim srce, shranila.
Da bo vzcvetela, se iz src razrasla spet ljubila.
Smo še ljudje, ki čutimo to srčno energijo,
ki nosimo jo v sebi in delimo z nostalgijo?
Časi so se zelo spremenili. Pesem je poučna in dobro bi bilo, če bi bila podlaga za razmislek, a se bojim, da ne bo.
Hvala iz srca Nada, za branje in postanek.
Lp. Olga
Komentiranje je zaprto!