DIVJA SESTRA (Mala Paklenica)
V rdečih poganjkih mediterana
gori jasno jutro.
V brstečih popkih, sokovi pomladi
obljubljajo življenje.
Vode še spijo in po gladkih okroglih kamnih
se srebri sonce.
Mehki koraki osvajajo raznolikost vodne struge.
Gremo proti vrhu.
Čutna igra prstov po oblinah,
od vode in burje, izklesanih skal,
obudi skrivnostne zvoke pradavnine.
Skozi kamnito okno
pogledamo v nebo in
videz večnosti nas zaslepi.
Nad nami je spoštljiv vrh in
zdi se kot bi ohranjal nek red.
Smo moteči?
Občudujem grmiček iz gole skale rojen,
ki se upira svoji usodi.
Spustimo se.
Senca gozdička se nam veličastno ponudi.
V zraku, polnim vonja ciklam,
odmevajo pridušeni vzdihi
kot bi se bali prerezati ga.
Ta čas je samo moj,
je pomislil vsakdo od nas in ga odnesel s seboj.
s prav lepimi vtisi ga popestrila.
Lepo bodi
Živijo, Rajko. Ja, zadnje čase se malo več potepam in manj pesnim.
Se pa vrnem tako kot Lesi.
Lepo bodi tudi ti.
b
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: branka
- 09. 04. 2024 ob 12:58
- Prebrano 186 krat
Uredniško pregledano.
- Število doseženih točk: 127.1
- Število ocen: 9