Nisem taprava.

Zadnje čase nosim črna oblačila in tudi najljubši uhani, koralna šminka, rdeči nohti ne pomagajo, da se počutim lepa. 

Prekladam čopiče in nikakor ne uspem spravit na papir ničesar dih jemajočega. 

Sranje, razstava se bliža.

Vrejo milijonte misli. 

Ne, ne žalujem, 

nisem depresivna.

Ampak očitno v meni- namesto otroka-

raste velika gmota lesa. 

Kar sploh ni slabo. 

Naposled bom lahko samo stala nekje 

 - kot drevesna muza. 

Ajdovakasa