kako se bleščijo spomini!
zrcalne podobe so zavajajoči
ostanki mladosti. samo slutim
strasti, mesene želje
razgretega užitka in neotipljiva
brezčasna telesa. ne upiram se
prepuščanju. usmerjam svoj um
v brezmejnost hologramskih izrisov.
Majda zahvaljujem se ti za komentar. V veselje mi je, da me bereš.
Ne glede ali je moja poezija nekomu všeč ali ne, ostajam zvest svojemu mišlenju o poeziji. Mislim, da je nepošteno, da se poezija ocenjuje z točkami. Poezija kot poezija je lahko bralcu všeč ali pa ne. Odvisno pa je tudi od tega, kako in kašno poezijo kdo rad bere. Nekdo misli, da poezija mora imeti rime, lepe besede in da je razumljiva, nekdo pa misli (med njimi sem tudi jaz), da poezija nima mej in da ima mnoge razsežnosti izražanja, ki pa ga je težko razumeti. Najdejo pa se tudi posamezniki, ki podcenujejo poezijo nekega avtorja, ker mu zavidajo, da se njegova poezija objavlja v uveljavljenih kulturnih zbornikih ali revijah, ali pa zaradi njegove narodnosti in izobrazbe, ali izgleda in obnašanja. Enako ti je tudi pri glazbi. Nekaterim je všeč ljudska ali narodna glasba nekaterim pa zabavna od popa do težkometalnega roka. Ni smisla, da o tem pišem, ker ti je znano, kaj je goveja muzika, balkanski cigo-migo, joint glamur in alkodrogirano ropotanje. Je še nekaj izrazov.....
Lep pozdrav! R. V.
Komentiranje je zaprto!