
Na nebu je sipina ob sipini,
oaze ni, da se pogled spočije
pod datlji, palmo in med beduini,
le sipek pesek v dihe praska, lije.
Daljave so rumenkasto meglene
in skriti so vsi griči pod motnjavo,
pogled megla navidezna zaklene,
se skrije vse pod saharsko ponjavo.
Zato odvrnem se od oken v sobo,
na otok, kjer domuje miren dan,
pustim za šipami prav vso grenkobo,
z nasmehom vabiš me na svojo stran.
Če ni oaze zunaj, da prah zmijem,
voda se dobrih s tvojih rok napijem.
Čestitam Irena.
Res znaš zamotati karkoli čisto vsakdanjega,
celo vremenske pojave,
v čudovito mojstrovino - pesem.
Nasmeh (brez zrnc med zobmi) v pozdrav
ps: če ga bo preveč nasulo, kar pokliči
pridemo skidat. pripravi lopate in metle.
Najdem en datelj
nepokvarljiv v omari,
sladek in hranljiv.
Sonet, inspiriran s pojavnostjo puščavskega peska v ozrtačju ob prehodu vremenske fronte! Kako oprijemljiva stvar za navdih, čestitke!
Lp, lidija
Hvala, Rajko.
Pa menda bi pet motno ;)
lp
i
Draga Nada, hvala, je res, odrešitev od vsega tam zunaj.
lp
i
Irena, čestitke, smo tudi v Prekmurju rabili osvežitev po sipinskem zalivu ..., zato mi kar godi "voda se dobrih s tvojih rok napijem.
lp, Caki
Hvala, Caki, Danes se je spet videlo v vrhove planin.
Lp v Prekmurje
i
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!