Izhaja klopke nit iz onostranstva,
odvija se, vozla, v rokah prepleta,
ustvarja vzorce, čustva, v zanke ujeta.
Se skozi dni odvija v dalj, v prostranstva.
Podarjena, s hvaležnostjo sprejeta.
Vnemar obsojena v ljudeh izgnanstva.
Raztegnjena, razvlečena v pregnanstva,
v raztrgana in zapletena leta.
Le kdo na dušo vrvice priveže?
Kako dolžino, barve nam določa?
Zakaj jo daje v tkanje, kdaj odreže?
Mi pravijo, da vsak se sam odloča.
Kako? Ne ve, do kod ta klobčič seže.
A jaz le pletem, kot mi nit sporoča.
Zelo lepoooo, Olga.
Lepe praznike ti želim,
Marija
Hvala Marija iz srca.
Enako, tudi tebi lepe praznike.
Lp. Olga
Krasen sonet! Treba je znati prisluhniti sebi ...
Hvala Nada.
Ja, res je pomembno oriskuhniti sebi.
Lepe praznike
Lp. Olga
Lepo sporočilo prinaša tvoj sonet. In krasno si prepletla niti.
lp
pi
Hvala Irena tvoja beseda ima veliko vrednost.
Lp. Olga
Olga , pa naj bo namesto Namaste ali Živjo, danes aleluja, ker je že ravno dan velike noči
S tvojo pesmijo je nedelja še lepša
in praznično vzdušje še bolj vzvišeno.
Hvala, da si delavna celo ob vikendih RA.j.
RAJko, to zame ni delo ampak užitek.
Hvala za lepe besede in lepe praznike tudi tebi.
Lp. Olga
Lep sonet. Prestavila sem nekaj vejic, preveri ;)
Lp, lidija
Hvala ti Lidija za tvojo podporo in podčrtanko.
Lp. Olga
Komentiranje je zaprto!