Ovita v strast s teboj, ne le spomine,
valovi skozi mene, doživetja,
poljubljajo vznemirjenja zajetja,
ko vse kar nisi ti zbledi, izgine.
Ponujaš mi v trenutkih čas zavetja,
vznemirjenja mi božajo obline,
v neskončnost valovijo kot sipine,
kot v čmrlju želja po globini cvetja.
Te čutim, kot s svetlobo sem prežeta.
Do jutra iz objema ne bi vstala,
ostajam s tabo v vseh pogledih speta.
Prav tebi vedno znova se predala,
te ljubim, a ne čutim se ujeta.
V sonet občutke sreče sem nabrala.
Kakšna pomladna energija! Kakšen ljubezenski sonet!
Hvala, ja energije so res močne, pa še polna luna je dodala svoje.
Lp. Olga
Komentiranje je zaprto!