Medtem ko listaš stran po stran,
življenje pozna zgodbo.
Vsaka stran je hkrati popisana in prazna.
Že zdavnaj nazaj si jo popisal,
živel, izživel, ljubil, pozabil...
Danes pišeš isto, ne da bi to vedel.
Ni ti treba, samo bodi.
Pot poznaš brez oči.
Je vse kar si.
Na njej so čudeži, ki si jim dodal imena.
Vse je tako kot si si ustvaril.
Zapisano s tvojo pisavo.
Podpisano. Predano.
Odposlano v zrak ki obdaja vse.
Tam si.
To si.
"Na njej so čudeži, ki si jim dodal imena."
lepo
Hvala. Me veseli da se vas je dotaknilo,
lp, B.
Komentiranje je zaprto!