ko duša eksplodira ni prijetno
ko se kot kavna usedlina posede na dno možganov mehurja jetrc
ponižnih vaj in upanja v srce
mislim da ni prijetno
ko se odloči za večnost
se udarna igla mogoče zaskoči
in lepota je drugačna v solznih očeh
kri ki brizgne
ne rodi verzov
k deviški zlobi ne hodijo menihi
kaj ti hočem
lepota
smoter vsega gibanja
ima mnogo obrazov
in vonjev
in vsega
preveč za pesem
včasih tudi za srce preveč
Poslano:
23. 03. 2024 ob 09:27
Spremenjeno:
24. 03. 2024 ob 17:46
miko, zjtrk je zajtrk? Če da, potem se mi zdi primerneje Dojilja za zajtrk. Tako, kot pesem razumem ta zajtrk. Samo razmišljam, odločitev in razlaga je tvoja. Je pa pesem zelo globoka, pomenljivo polna obzorja.
Lp, Caki
mogoče naslov zavaja ..., ker je spomin na človeka, bil je strasten kockar, za katerega se je govorilo, jede malu decu za doručak, kar verjetno pomeni, da z naivnim nasprotnikom hitro opravi. kot mogoče življenje s svojimi pastmi.
lp, Caki,
m.
hm, zakaj naj bi bila ta pesem globoka in polna obzorja ... in naslov, naslov je brezvezno natolcevanje,
pusti dojenčke pri miru!!!
ne mečem jih jaz v smeti ...
lp
Milo, globoka pesem. Tvoje pesmi so dobre.
Upam, da forum bolje delal in bom lahko več brala, izbirala, ocenjevala in ne nazadnje vsaj kaj komentirala.
Srčno upam, da lahko odpošljem ta komentar.
Lp, Lea
draga Lea, najlepša hvala. tudi meni so všeč tvoji haikuji.
lp
Komentiranje je zaprto!