Preveč sva žalosti spoznala

da se je lomilo srce

vsak košček je pretakal solze

to se zvedeti ne sme

Ker bi prinesla žalost drugim

ki so verjeli da sva srečna

in niso videli solza

in bolečino

 ki bo večna

Bova na soncu grela se

in jadrala po sinjem morju

nihče ne ve

 da solza žge

že ob jutranjem obzorju

Jo odganjal boš z roko

in jaz ti pesem bom zapela

čeprav srce jokalo bo

mislil boš

 da sem vesela

Lagal boš tudi meni ti

ko boš roko svojo mi podal

ko čvrsto boš v objem me stisnil

vso bolečino boš zaznal

Ne moreva se je znebiti

neskončno v nama vse dni živi

bog  ne pusti jo pozabiti

vsak dan se znova z njo začne

A smeh ostaja na licu tvojem

ko gledaš v moje me oči

nič ne more srca zlomiti

in zatemniti najine noči

Milena