Zaznamovana od zamolkih udarcev in nemih zarot,
mišice trzajo,
dlani od bolečin mrtvijo.
Tja do gore
na vrh klanca si želi priti.
Tja do svetlobe.
Po požirkih srka snežnico,
oblizne kdaj pa kdaj razpokane ustnice.
Veter preganja misli.
Nenamerno okruši obzidja hiš v vasi.
Po koži se plazi senca,
ob stopalu leze mravlja.
Gosenica počiva na zaplati maha.
Ko brsti na vejah odpro svoje oči,
se zavestno izogne laježem potepuških psov.
S šepetom toplote prebarva
cvetove šmarnic,
odnaša otožnost,
skelečo ivje.
Barve segajo vse do črt.
Ponudi zatočišča
brezdomnim,
prezrtim,
da lahko v ihti vsakdana zasadijo upe
nekje v sebi pustijo soncu,
razprêsti dolge niti.
Ponudi zatočišča
brezdomnim,
preztrim,
da lahko v ihti vsakdana zasadijo upe
nekje v sebi pustijo soncu,
razpresti dolge niti.
Poslano:
21. 03. 2024 ob 16:58
Spremenjeno:
21. 03. 2024 ob 16:59
Oj, Svit! Soncu v pozdrav! Ob današnjem mednarodnem dnevu poezije, nastopi tudi pomlad ....
Naj toplota besed in letni čas prineseta potrebno upanje in svetlobo ...
Hvala za dotik* našel sem tiskarskega škrata ravno v tem delu besedišča, ki si ga delil v komentar.... Noč dela svoje ... Delo ponoči v službi prinese kar pač prinese ^^ Te objemam! Jernej
mislim, da skelečE ivje..., spet ena lepa. na otožen način dviga moralo, mogoče, ker vidim, da je še sočutje.
lp, m
Miko ....
Še dobro, da je končno konec te zime .... V njeni sredini duše zebe, pod hladnimi prsti za voljo brezbrižnosti se je zlomilo premnogo src .... Ivje je lepoa v notranjosti skeli, peče, boli ... Hvala svetu z drobce sočutja do zatrtih .... Na moje veselje in zadovoljstvo je nastopila Vesna!
Lp, Jernej
Dobrodošla pomlad in tudi vedno dobrodošla pesem!
LP, Lidija
Da slišim kako zveni pomlad :) Hvala, Lidija! Lp
Komentiranje je zaprto!