Moja bolečina s solzami, ki nikoli ne spijo

Moja bolečina na rokah, sklenjenih v slovo

Na mrliškem prtu majhno telo s plesočimi prsti

pod oleandri, nepremično, v zemljo zakopano

Bolečina na majhnih ustnicah

opoldne kaplja voda, kot sanje iz njih

Imam rjavo, s pepelom prekrito čelo

nad njim se sveti čop

Moja bolečina, vonj bazilike sije iz žalostnih oči

O, moje srce, ne obotavljaj se biti dan in noč,

da zaliješ vse te rože, da ne uvenejo in ostanejo

v spominu, kot trma proti krivičnosti in aroganci

Ta dežela je bila že pred dežjem s krvjo prepojena.

Kako je mogoče, da ni bilo pomladi, ki bi širila

vonjave, in bi v njej rastle pomaranče?

Kako ni mogel izvir izbruhniti iz njihovih oči

in kot reka pogasiti žeje?

Bolečina se stopnjuje in telo se klanja Palestini.

V njenih nedrih so se rojevali možje

in otroci umirajo kot mučeniki.

DragoM