Z Rože Podlesne
Zvonček spet dvignil suho je listje,
bela mu glava gor je vse višje.
Trobentica vije potko si v stišje,
v njej poskakuje veselje ji ptičje.
Pot je združéna zelena livada,
midva na klopi, živa, vsa mlada,
z rože podlesne spomine sva brala,
sapa pomladna v nama je vstala.
Ljubi, ne ljubi, ljubi vprašuje,
bodi čebela, ki cvet oprašuje.
Ljubi, poljubi, le ti veš kako,
objemi objeme, da bo lepo.
Ena, pomladna, zmeraj aktualna, čeravno s klišeji, pa jo imam še vedno rad v sebi!
Čeprav se pomladi ponavljajo in so "klišejske"
so vedno težko pričakovane in enkratne.
Hvala Svit za to lepo in resnično pomladno dejstvo. Se strinjam, vse je enkratno, v ponavljanju ...
Lp, Caki
Vesela pesmica! V teh časih kar prija!
Nada, hvala za pomladno prebujajoči obisk s spevom podlesnega veselja na preprogo pomladi. Ostanimo mladi (:
Lp, Caki
Izkoristimo čas pomladi, da nas pomladi. Naj bo vsem mirno pomladno jutro!
Komentiranje je zaprto!