Bolečina in uteha I.
Ta julij. Ta neznosna vročina.
Ta zrak, ki zaudarja po dimu.
Slonim ob oknu in zrem
v plamene, ki jih vse težje krotijo.
V požar, ki liže pobočje Trstelja.
Ti ležiš v bolnišnični postelji
in hlastaš za zrakom.
Ne ostaja nama veliko časa;
morda nekaj minut, ura ali nekaj ur?
Rada bi te prijela za roko in
ti pomagala prestopiti čez.
Ni potrditve, da se najine misli srečajo.
Ni sveče, ki bi ti jo prižgala za na pot.
Postajam zmedena. Strah me je.
Zajamem dih in skušam pregnati moro.
Zdi se mi, da sem ujeta v neki vmesni čas.
Na tvojo zadnjo pot sneži pepel.
Ni bel kot rojstvo, niti črn kot smrt,
siv je kot tisto nekaj vmes.
Zvečer se zbojim, da utonem
v najini zakonski postelji.
Vstanem in skozi solze opazujem
škrlatno obrobo neba.
Na tvojo zadnjo pot sneži pepel.
Ni bel kot rojstvo, niti črn kot smrt,
siv je kot tisto nekaj vmes.
Lea, za vsakega je njegova bolečina najbolj boleča. Tolažba so spomini. Imejmo jih v Dobrem.
Lp, Caki
Caki, hvala!
Sem se že velikokrat prijavila, a odgovoriti mi ni uspelo.
Morda bo tokrat šlo "skozi". Forum mi nagaja.
Življenje mi vedno znova streže z izgubami. Žal :(
Čestitke k pesmi o odhajanju in občutjih ter zunanjim okoliščinam, ki soustvarjajo atmosfero žalosti,
lp, Ana
Ana, najlepša hvala!
Sicer gre za cikel, ki ga bom počasi objavila. Vendar mi tako zelo veliko pomeni, da imam tremo, počutim negotovost. Res bi rada vse pesmi maksimalno dobro napisala. Občutek imam, da sem to dolžna moževemu spominu.
Lp, Lea- Ivanka
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lea199
- 18. 03. 2024 ob 18:32
- Prebrano 317 krat
Uredniško pregledano.
- Število doseženih točk: 108.61
- Število ocen: 6