Bolečina in uteha I.

 

 

Ta julij. Ta neznosna vročina.

Ta zrak, ki zaudarja po dimu.

Slonim ob oknu in zrem

v plamene, ki jih vse težje krotijo.

V požar, ki liže pobočje Trstelja.

Ti ležiš v bolnišnični postelji

in hlastaš za zrakom.

Ne ostaja nama veliko časa;

morda nekaj minut, ura ali nekaj ur?

Rada bi te prijela za roko in

ti pomagala prestopiti čez.

Ni potrditve, da se najine misli srečajo.

Ni sveče, ki bi ti jo prižgala za na pot.

Postajam zmedena. Strah me je.

Zajamem dih in skušam pregnati moro.

Zdi se mi, da sem ujeta v neki vmesni čas.

Na tvojo zadnjo pot sneži pepel.

Ni bel kot rojstvo, niti črn kot smrt,

siv je kot tisto nekaj vmes.

Zvečer se zbojim, da utonem

v najini zakonski postelji.

Vstanem in skozi solze opazujem

škrlatno obrobo neba.

Lea199

F2#Caki

Poslano:
18. 03. 2024 ob 21:35

Na tvojo zadnjo pot sneži pepel.

Ni bel kot rojstvo, niti črn kot smrt,

siv je kot tisto nekaj vmes.


Lea, za vsakega je njegova bolečina najbolj boleča. Tolažba so spomini. Imejmo jih v Dobrem. 

Lp, Caki

Zastavica

Lea199

Poslano:
20. 03. 2024 ob 11:29

Caki, hvala!

Sem se že velikokrat prijavila, a odgovoriti mi ni uspelo.

Morda bo tokrat šlo "skozi". Forum mi nagaja.

Življenje mi vedno znova streže z izgubami. Žal :(


Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
24. 03. 2024 ob 16:35

Čestitke k pesmi o odhajanju in občutjih ter zunanjim okoliščinam, ki soustvarjajo atmosfero žalosti,

lp, Ana

Zastavica

Lea199

Poslano:
26. 03. 2024 ob 14:04

Ana, najlepša hvala!

Sicer gre za cikel, ki ga bom počasi objavila. Vendar mi tako zelo veliko pomeni, da imam tremo, počutim negotovost. Res bi rada vse pesmi maksimalno dobro napisala. Občutek imam, da sem to dolžna moževemu spominu.

Lp, Lea- Ivanka

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Lea199
Napisal/a: Lea199

Pesmi

  • 18. 03. 2024 ob 18:32
  • Prebrano 347 krat

Uredniško pregledano.

  • Število doseženih točk: 180.81
  • Število ocen: 8

Zastavica