Si objemal me in smeh na licih je žarel

me vodil v daljne kraje in cvetoča mesta

z roko v roki ob meni si živel

prepričan

 da sem ti za vedno zvesta

Čez morje valovito sva z barko se vozila

oba se grela s soncem zlatim

sem bila kot roža zacvetela

a moja duša je že

 zdavnaj ovenela

Nisi pomislil

 da srce ni srečno moje

da nekaj išče

 mogoče stopinje tvoje

ki so zdaj ponovno se vrnile

a misli na vse rane me niso zapustile

Da duša mi je vsa boleča

in ne najdem več miru

ker se pretvarjam

 da mi sonce sije

pretvarjam se

 ko objema me nesreča

Na moji poti nekaj je zastalo

sprašujem se

 če  to je blisk iz tvojih oči

mogoče pa srce bo kdaj spoznalo

da si nekoč polepšal mi noči

Takrat nasmeh krasil

 bo moj in tvoj obraz

roke si bova podajala v noči

zvezde bodo žarele kot okras

ko po licu bodo drseli poljubi vroči

Milena