Sem se podala v daljne kraje

da bi pozabila tvoje ime

čeprav imela sem te najraje

bilo od boga mi dano je

Pa tudi tebi nič ni znano

da bil je s tabo najlepši dan

pustil si

 da sem šla v pozabo

obraz je moj ti nepoznan

In moj nasmeh ti nič več ni znan

še manj poznaš moje srce

zadal si mi nešteto ran

prepričan si

 nihče ne ve

Ko sem končno šla od tebe

se duša moja je zlomila

poznati nisem mogla sebe

vedel si

 ne bom se več vrnila

Takrat z lahkoto si pomahal

še zadnjikrat mi v slovo

nisi vedel

 da boš jokal

da vrnem se

 rotil nebo

So rane se odprle vse

ko končno si spoznal

da moj nasmeh je drag ti bil

a zdaj si sam ostal

Zelo boli

 ko prosiš me

da znova ti roko podam

ne morem gledat v tvoj obraz

ki mi zadal je tisoč ran

Nekje bom našla zlata polja

stopinj nešteto bo

me vsaka bo peljala do obzorja

izbrisala za vedno tvoje bo ime

Milena