V kraljestvu besed, ki se dotaknejo srca
tolažbo najdem v njihovi umetnosti.
Besede preidejo v pesem, v sladko melodijo,
mojo dušo in moj duh vodijo v večnost.

Tudi, ko mine zadnji dih, obstajate
še nekaj časa v izgovorjeni besedi.
V pesmi, kjer strast teče kot globoka reka
in se kot odmev vaše resnice za vedno ohranijo.

Vsaj za trenutek dlje od zadnjega diha.
Ti verzi se vtkejo v tapiserijo smrti,
vklešejo vaše misli in sanje v čas,
v neskončnem toku pesniških rim.

Sanjam pesnikove sanje, da bi ujel nevidno,
z ritmom naslikam kar je drugim neulovljivo,
da pustijo pečat svoje duše v rimah
za generacije, ki jih bodo mogoče cenile – nekoč.

------------------------------------------------------

to Exist in the spoken word

In the realm of words that touch the heart
I find solace in their art
They go into song, a melody so sweet
Guiding my soul, my spirit to meet

Exist for a while in the spoken word
A sanctuary where emotions are stirred
Where passion flows like a river deep
And echoes of truth forever keep

At least a moment longer than your last breath
These verses weave a tapestry of death
Immortalizing thoughts and dreams
In the endless stream of poetic streams

Every poet's dream to capture the unseen
To paint with words the vast unseen
To leave a mark with their soulful rhyme
For generations to cherish for all time.

Tomaž Jevšenak