Čez mojo deželo se je razprostrla noč in oblaki

so raztresli pepel po obali

morje se je smehljalo in valovi so besneli

spralo je črnino iz peska in jutri zjutraj

bodo prišli iz dima, otroci smejočih oči

in nasmejanih ustnic.

Penijo se od samih nedolžnih glasov

voda jih spere in se v soli razkroji.

Epično in legendarno za vse generacije

To je dežela v kateri ni razlike

med peskom in morjem

v njej ni razlike med drevjem, travo in zemljo.

Vse, kar je še v njej je ponos

ponos, ki razcepi skalo

Živel boš kot korenina, ki čaka na dež.

To je nebeški red življenja

DragoM