PRED BOGOM

Snežinke so padale vso dolgo noč

pritiskal na okna  ledeni je mraz

so tvoje roke objemale me

in grele so moj prezebli obraz

 

So opojno žarele ti tvoje oči

sem hvalo pela za dano srečo

in smeh je krasil prelepi obraz

sem prosila boga naj odžene nesrečo

 

Sem vedela dobro

 zgubila bom vse

še preden se sneg bo beli stopil

tudi ti si slutil

 da pride gorje

da boš za vedno me izgubil

 

Takrat bo jokalo tvoje srce

in tudi bo moje za vedno zaspalo

nihče ne bo mogel zbuditi me

nihče ne bo znal ljubiti me

 

A sanje prelepe bodo ostale

ko bova drvela čez širne planjave

ko bo zima snežna odšla

verjamem

 da znova bova srečna bila

 

Snežinke se bodo znova vrnile

ledeni bo mraz telesa ovijal

bo moker obraz od slanih solza

in ti v bolečini se pred bogom boš zvijal

 

Prosil boš milo ga

 naj odreši te ran

naj ti dovoli me znova ljubiti

prizadeti ne more nobeden te več

vse kar si imel

 si moral zgubiti

Milena

Komentiranje je zaprto!

Milena
Napisal/a: Milena

Pesmi

  • 14. 03. 2024 ob 17:38
  • Prebrano 81 krat

Uredniško pregledano.

Zastavica