Snežinke so padale vso dolgo noč
pritiskal na okna ledeni je mraz
so tvoje roke objemale me
in grele so moj prezebli obraz
So opojno žarele ti tvoje oči
sem hvalo pela za dano srečo
in smeh je krasil prelepi obraz
sem prosila boga naj odžene nesrečo
Sem vedela dobro
zgubila bom vse
še preden se sneg bo beli stopil
tudi ti si slutil
da pride gorje
da boš za vedno me izgubil
Takrat bo jokalo tvoje srce
in tudi bo moje za vedno zaspalo
nihče ne bo mogel zbuditi me
nihče ne bo znal ljubiti me
A sanje prelepe bodo ostale
ko bova drvela čez širne planjave
ko bo zima snežna odšla
verjamem
da znova bova srečna bila
Snežinke se bodo znova vrnile
ledeni bo mraz telesa ovijal
bo moker obraz od slanih solza
in ti v bolečini se pred bogom boš zvijal
Prosil boš milo ga
naj odreši te ran
naj ti dovoli me znova ljubiti
prizadeti ne more nobeden te več
vse kar si imel
si moral zgubiti
Komentiranje je zaprto!