ostavljam vas u nenapisanoj pjesmi
tu ćete biti sigurni
kao rana u gazi
jedino tu
na toj bijeloj čistini
u toj (ne)mrtvoj tišini
na svim razinama očaja
mogu čuti
kako doista zvuči hiper-
bola jauka
dok grad pada
u bezdno beznađa
ostanite u nenapisanoj pjesmi
jedino tu
onkraj riječi
između dva ushita
kratkog daha
ćutim
kako su teške prazne riječi
kao kamen
za oltar
za ognjište bez krova
za ime koje će jednom ustati
iz masovne grobnice
kao kamen
... ostanite u nenapisanoj pjesmi ...
Zelo pomenljivo ... za zmeraj oytajamo.
Lp, Caki
Pjesma koja boli. Odlično!
Lp, Katica
Hvala, Caki in tudi tebi, Katica!
Lepo bodita!
Spoštovana breza, hvala ta to pesem -
... v kateri:
mogu čuti
kako doista zvuči hiper-
bola jauka
Bodi dobro, Marija
Pesem bolečine, ki je globlja od brezen - čestitke,
lp, Ana
Nobena gaza, še tako sterilna, ne more ne pozdraviti, ne zaceliti takih ran ...iz katerega kamna bo zgrajena nova Gaza, katera imena bodo prebirale in nad njimi jokale vse te mame in očetje, sinovi in hčere.... bratje, sestre, možje?
Objem, draga moja Breza,
Majda OP
Hvala, vsem skupaj! Sem neskončno vesela vašega dotika :-)!
Bodite in ostanite dobro!
Čestitke k tujejezični izbranki zime 2023/24 z utemeljitvijo uredništva:
Kao kamen je pesem, v kateri se prepletajo podobe agonije in tišina. Iz tega pa vznika tudi zanikanje tišine s (skrivnim) spregovarjanjem. Ujeta bolečina povzroča molk, prestrašenost (otrdevanje) in paralizira provoosebno opazovalko, morda še bolj kot tiste, ki so ji neposredno izpostavljeni. Je mogoče v pesem (kot rano v mehko gazo) zaviti trpljenje? Po branju te pesmi se zdi, da je pisanje skrušeno iskanje zatočišča za tiste, ki se nimajo več kam skriti (ko prostor (mesto) pada v brezno obupa). Pesem s simbolnimi besedami (gaza, kamen, oltar, ognjišče …) popredmeti vrednote varnosti, bližine in topline, ki si jih predstavljamo kot atribute človeka vrednega življenja in brez katerih je življenje (dokler še obstaja) trdo kot kamen. Večpomenskost se vzpostavlja tudi z lomljenjem verza: kako doista zvuči hiper- / bola jauka, ob kateri tudi bralci občutimo enormno bolečino, krivuljo obupa in celo pretiravanja - nepredstavljivega smrtnega pogrezanja - v dobesednem ali prenesenem smislu. Ostati v nenapisani pesmi, ki je nastala iz globoke sočutnosti, je kot bi se zatekli pod novo, neprepoznavno streho, skrito pred praznimi besedami, ki ne morejo izboljšati stanja, v katerem je izničenje življenja (masovne grobnice) cilj ene skupine ljudi proti drugi. Kao kamen je krik in klic k miru. (Ana P)
Brezička moja!!!!
Hvala, draga Ana, sem počaščena! Tvoja senzibilnost je občudovanja vredna :-))!
Potoček moj, naj ti bo miren tok in visok bor ;-)))))!
Veliki pjesnici znaju poetikom zagrliti očaj ljudski, bol i monstruoznost neljudsku... do bola, do kozmičkog krika i PITANJA !!!!!
Čestitke,
Srdačno,
MP
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: breza
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!