Ko gnezdi vzglavnik na temenu –
je spet izvabljen moj zakaj.
Zakaj votla je praznina,
zakaj so sanje brez besed,
ko blizu je stičišče rek?
Rad gnezdil v tvojem bi rokavu,
spet bil tattoo ti na ramenu,
tam vsak zakaj najde svoj zato,
tam kar z roko bi precejal reko,
pa ne zato, da ískal bi zlato -
s tabo rad vrtel spet svoje bi kolo.
Čisto nizko, komaj nad vodo,
spet rad bi videl prileteti,
tvojo ptico, ptico lastovico …
Takrat se našla bova z reko
in sanje več ne bodo tiho.
Poslano:
12. 03. 2024 ob 15:15
Spremenjeno:
15. 03. 2024 ob 22:03
Kri v rekah žil se steka v slan ocean.
Le izhlapela odžeja moj duh,
zmleti pšenici pa odvzame
krog setev in žetev.
...vzame.., da bi se začel nov krog. Svit, hvala za to misel!
Lp, Caki
Kako lepe metafore in kako lepo, da bo spet priletela lastovka - drzno, nizko ...
Poslano:
12. 03. 2024 ob 21:16
Spremenjeno:
15. 03. 2024 ob 22:04
Nada, zelo kmalu bo priletela lastovica, upam, da bo kmalu tudi nov mlin na otoku ljubezni v Ižakovcih na Muri, starega je potopila razjeda časa, žal. Hvala za branje, naj ti bo lep Gregorjev večer.
Lp, Caki
Krasni stihovi i lijepa posveta rijeci, Caki.
"spet rad bi videl prileteti,
tvojo ptico, ptico lastovico …"
Lp, Katica
Katica, hvala za branje in pomenljiv komentar. Ptice imajo posebno mesto pri meni in v moji poeziji ... sem hvaležen, da sem večkrat sanjal, kako letim ... nebeški občutek ...
z njim te lepo pozdravljam, Caki
Danes sem jo spet iskal z reko, lastovico ...
naj'no ptico, sanje so še vedno tiho ...
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: F2#Caki
Uredniško pregledano.