Sonet, napisan s svinčnikom
Ošilil svinčnik sem in na papir
narisal shemo laškega soneta.
Zpisal prvi verz, verz, ki obeta,
da z njim odkril sem Hipokréne vir,
pa nič; puščava sama v dalj in šir!
Poznam ta up, kot mladega poeta
me goljufal je skoz, a tu so leta,
zdaj nočem, da od stanc dobil bi čir.
Res, prvi stih je dar bogov, vsi drugi
naporno so in resno delo, muka.
A slast, ko skoči zajec iz klobuka.
Kdor pesni je nemara na izgubi,
zato, da ne bi šlo mi zdravje preč,
jaz pišem s svinčnikom, s krvjo nič več!
Poslano:
11. 03. 2024 ob 15:42
Spremenjeno:
11. 03. 2024 ob 16:10
Odlična, ''polnokrvna'' vsebina :)
lp
pi
Bravo, Matej (*_*)
Zeloooo všeč!
Marija
Suuuper. Hvala Matej. Močan zaključek.
Malce hecno, a morda sem napisal enega, največ dva soneta s svinčnikom, ta npr. je bil s črnim markerjem
Lp M
Odlična pesem o pesnjenju, krasen sonet.
LpL
Kako resnično, čestitke! Največkrat se je treba po začetnem (ideja) verzu ali dveh kar dobro potruditi, da nastane cel sonet.
LP,
mcv
hvala, se strinjam, včasih je potrebno mnogo ur, da dokončaš en sonet, kakšen pa se napiše
v pol ure.
Komentiranje je zaprto!
