Naredimo kaj lepega za ta planet

in s tal poberimo kdaj kakšno smet.

Pozabimo na kričanje in rjovenje,

pojdimo raje v naravo, poslušat ptičje žvrgolenje.

Plezajmo po drevesih, tecimo bosi po travi,

bodimo kot otroci, veseli, spontani, norčavi.

Vdihujmo omamni vonj bezga, dreves in cvetlic,

povzpnimo se na hrib, vročih, rdečih lic.

Ustavimo se, se okoli sebe uzrimo, pobožajmo kakšno žival,

občutimo mir in spokojnost okoli sebe in ne bo nam žal.

Uživajmo v teh harmoniji, lepoti narave, tišini,

naj bomo sami, v družbi ali dvojini.

Ustavimo se, poiščimo klopco,

na katere se bomo v miru odpočili,

dihajmo s polnimi pljuči,

da bomo dušo nahranili.

Objemimo kakšno drevo

z zavedanjem, da nam je lepo.

Čim dalj časa poskusimo ta mir znotraj sebe obdržati,

ga v težkih trenutkih znova priklicati.

Odkrivajmo nove poti,

raziskujmo lepoto planeta, na kateremu živimo

in zamislimo se kdaj,

zakaj tako hitimo.

INA TAR