Videl sem device v prosojnih pajčolanih,
ki so plesale s hudičem in se režale
v nebo.
Videl pogane, ki se obračajo k Bogu
in v potu krvi tolčejo stare malike
v zemljo.
Videl sem kmeta, ki se je čudil, da more
v zemljino pognati tisoč korenin eno
drevo.
Videl dva živa plamena v njenih očeh,
dva ščipa, ki sta gorela črni Diani
v zlato.
Videl obraza sem dva, ujeta v dvojino,
ki ju je Kronos brezčasni postaral v tiho
srebro.
Slikarja, ki je narisal svoje življenje,
na belo platno z ogljem potegnil je črto
črno.
Še dobro, da se oglje lahko hitro izbriše in črta morebiti postane krivulja.
Sicer pa - bogata videnja.
lp A.kasa
Konec je lep, če je bila pot do njega lepa.
Pesniški subjekt ne more spregledati ničesar, pa čeprav bi bila to slutnja, sanje ali čisto vse doživeto. Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Mrož
Uredniško pregledano.