vsa bitja so iz žalosti
in mušnica in slava pasjega srca
in nebitje žužu
ko se izniči vse
ko osa ponosa vse raztopi
v svojem strupu
boš videl
veliki sinji spev
ki se je pretakal skozi njih
in jih gnal
da smisel iščejo
takrat porečeš
kako so prepevali kiti
ljubezen je iskanje smisla
in ponižna samopotrditev
gologuzega eubranchusa
steinbeckega
da
šel je skozi želodec
in papirja ne potrebujem
da bi smrkal
in res
naš bar moj brat
knjiga ki se zmeraj bere prvič
morda najbolje pove
to o domotožju
sedi
tačko daj
kateri hudič ugrablja in utaplja
mojo rojstno vas
da se ne morem več vrniti
in nihče ni žalosten
pač pa ste nor ste nor ste nor ste
roj padajočih zvezd
se je pretakal skozi njih
zadnje čase so vsa tvoja obdobja
tako modra
leščurji tavajo
sicer si doma
le da nikogar ni
ki bi rekel dober dan
…
vsa bitja so iz žalosti
veliki sinji spev
Aktualni stihi (žalost, skrb ...) in ena vrstica me spomni na pesem M. Bora:
šel je skozi želodec ... šel je popotnik skozi atomski vek ...
pozdravljena nada. nekoliko ironično o tem, da je za umetnost žalost nekaj izvornega.
eubranchus steinbecki, morski polž, tako poimenovan v čast pisatelju steinbecku, ki je menda imel talent tudi za morsko biologijo.
lp
Komentiranje je zaprto!