Zdravnice, ki so resne,
in tiste, ki poskušajo biti pozitivne;
kuharice, ki med pavzo
jedo mrzle ostanke.
Tajnice, pri avtomatu s kavo,
brezbrižno zrejo skozi okno,
šefice v krogu šefic.
Čistilke, ki ti smeje
razlagajo zgodbo v bosanščini.
Negovalke, ki živijo le za pavze;
vse sočutne hčerke
in nesebični sinovi.
Veseli hišniki z vrhom dela,
pa vulgarni hišniki brez dela.
Drevesa, ki mirujejo v vrvežu,
trave, ki plapolajo v spokoju,
mize, ki ostajajo na svojem mestu,
stoli, ki jih ni
in prazne postelje, ki so.
Povsod tišina.
Cvetlice venijo,
slike, ki prašijo
in krasijo
truobno obarvane sobe.
Vsi koraki, kolesa in natikači,
ki ne hodijo več
in le molčijo.
Razlog zakaj berem ta portal. Da včasih naletim na kakšno dobro pesem, ki jih ni v izobilju.
Držim pesti, da se še kdo prebudi, ti pa samo vztrajaj.
Lep vikend.
Sem jo prav začutila v svoji duši:)
ja, začuti se, drugače pa je komentiranje nehvaležna stvar, ker v pesniku naj ne bi bilo kritiške namere, čeprav je očitno že v samem branju.
osamljenost brez olepševanja, brez hvalospevov, ki si jih morda zaslužijo marljivi in nasmejani.
ker v svetu denarja, hitro ugašajo iskrice sočutja ...
lp
Hvala vsem za komentarje, rada slišim vsak povratni odziv, se tudi strinjam, že samo branje pesmi samo po sebi pove veliko.
Treba je včasih povedati tako kot je, grobo, surovo, tudi če nima specifičnega cilja, mogoče le specifičen občutek, neopisljiv, ki ga sam ne razumeš.
Lp:)
Tudi mene se je pesem dotaknila, morda le nekaj malenkosti:
Vse zZdravnice, ki so resne,
in tiste, ki poskušajo biti pozitivne.
Kuharice, ki med pavzo
jedo mrzle ostanke.
Tajnice pri avtomatu s kavo
brezbrižno zrejo skozi okno,
šefice v krogu šefic.
Čistilke, ki ti smeje
razlagajo zgodbo v bosanščini;
nič več ne razumeš.
Negovalke, ki živijo le za pavze.
Vse sočutne hčerke
in nesebični sinovi.
Veseli hišniki z vrhom dela,
pa vulgarni hišniki brez dela.
Drevesa, ki mirujejo v vrvežu,
trave, ki plapolajo v spokoju,
mize, ki ostajajo na svojem mestu,
stoli, ki jih ni
in prazne postelje, ki so.
Povsod tišina.
Cvetlice venijo,
slike, ki se prašijo
in krasijo
truobno obarvane sobe.
Vsi koraki, kolesa in natikači,
ki ne hodijo več
in le molčijo.
Nekaj vejic je nujnih, ostalo pa premisli in če želiš, popravi,
lp, Ana
Ana,
hvala za komentar in povratni odziv.
Nekaj sem popravila, se tudi meni boljše sliši. Vejice sem tudi dodala, vedno spustim kakšno:)
Lp, Maja
Čestitke k pesmi, ki naslika Dom,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!