V srcu gozda, kjer drevesa visoka stoje,
v starodavnih zgodbah njihov šepet odmeva,
o piratih in njihovih skritih poteh,
v preprogah mahu so njihove skrivnosti varovane.

S previdnim korakom se podajam naprej,
sledim sledem, najti moram shrambo zaklada.
Veter mi šepeta skrivnosti na uho,
skope stvari o gori in skritem zakladu.

Drevesa v vetru škripljejo, ječijo,
vetrovi valovijo v listju kot mogočno morje,
krmarim po valovih divjega utripa listja,
previdno grem, da vidim, po čem drevesa hrepenijo.

Čarovnija gozda zdaj me k sebi kliče,
k razkrivanju skrivnosti, divjih in svobodnih.
Z žarom v srcu grem po skriti poti,
želim ta svoj zaklad, ki skriva se v gori.

Tomaž Jevšenak