Povejte zvezdice sijajne

ne skrivajte pred mano tajne

povejte mi

 zakaj se jočem

in zakaj živeti nočem

Kdor zadal je to gorje

da toplina je odšla

ni vreden da sprašujem se

ali je zares bila

Ni vreden tvojih in mojih solz

ni vreden bolečine moje

cvetic in modrega neba

še manj nesreče tvoje

Naj sreča s tabo ponovno oživi

naj pot me vodi do tvojega srca

da želela bom s teboj živeti

ker duša moja te pozna

S tabo

 vse kar mi je drago tu imam

srca nikomur drugemu ne dam

vse misli

 želje le tebi dala bom

za vedno okrasila najin dom

Bova lovila sončni žarek

in v travi pisane cvetove

bova držala se za roke

odnesla cvetje na vrtove

Pa vroča solza se zalesketa

v kotičku mojega očesa

tebi

 meni govori

da prišel je čas slovesa

Že zdavnaj morala bi vedeti

poslušati pesmi vse

z radostjo v srcu tebe nositi

nikoli pozabiti te

Zato le tebe lahko prosim

da odženeš misli vse

ki miru mi več ne dajo

in da sreča vrne se

Milena