Rada skozi gozd potujem,

kjer domuje Gozdna Vila.

Včeraj me je povabila,

z Vetrom sta me razvedrila.

On me presenetil s plesom, 

ona z okrašenim lesom.

Ko odzovem se vabilu,

mi razburka domišljijo,

obožujem čarovnijo,

njeno ustvarjalno silo.

V stilu svojem oblikuje,

letni čas vse zaznamuje.

Vedno znova preseneča,

danes se je odločila,

trhle veje odlomila,

se svežini prepustila.

V krilo šumeče rjavo,

vtkala je cvetke za vajo.

Za estetiko občutek

vsem ljubeče je razkrila,

ko v poletja zelenila,

dih vonjav je razpršila.

V hlad vročino skrila krošenj,

dež ni upošteval prošenj.

Ji jesen preda darila

v slast sadovi so drevesa,

v listih tople barve kresa, 

z mavrico neba očesa.

seme v plodove obleče 

včasih ša v plaščke bodeče.

Jih pripravi spet na rojstvo.

A še prej na zimsko spanje,

da izpolnijo se sanje,

zopet od začetka branje.

Ona res obvlada sceno,

za visoko res oceno.

Kaj pri vili me privlači?

Ker spoštuje vse v naravi,

ne zavrže, vse prebavi,

Čas si vzame, da opravi,

kar njen gozd zdaj potrebuje

sprejme in ne obupuje.

olgasem