so krhke vode
kamor ljudje hodijo
po svoje ledene sveče
čim bolj topla je dlan
globlje jim seže žgoči stenj
kamorkoli že grem
ob tem času
za seboj vlečem
svoj mrtvaški prt
naš zadnji mesec bo vedno bel
Globoko zlitje, ki iz teme vleče svetlobo in spoznanje ... čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!