Mi požvižgal kot mladenki,

greva na sprehod je rekel,

tja med veje se zatekel,

preostalo listje slekel.

Kotalijo se med debli,

se drobijo v gozdni rebri.

Šla za njim sem tja med debla

da poiščem, kdo me vabi,

kdo je ta, ki zdaj me rabi,

radovednost res me grabi.

Naenkrat se zavedam

v cvetu tam pomlad zagledam

Spet zaslišim žvižg od daleč.

Bliža se in oddaljuje,

zanimive zvoke oblikuje,

smeje se in objokuje.

Ne, nihče ni mene snubil,

veter lice mi poljubil.

olgasem