Sestopanja
sestopaš z ramena
božanstva
ki ga niti ne omenjaš
oprezno in tiho
kot bi te bilo strah da bi moja polja
prevpila
gorske travnike ter gozdove
globoko v tebi
a niti ne veš kako dolgo še lahko krotiš vse luske besed
Smo se sploh resnično dvignili, ali smo le potlačili strah ...; mar zato breme vprašanj, kam bomo (se)stopili? Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Milan,
najlepša hvala za podčrtanko in tale, nadvse tehten komentar.
Resnično me zelo veseli.
:)
Lp, albin
Komentiranje je zaprto!
