pogosto me daje

neznosno

kot da nisem   

ne tod in ne zdaj

ko v trebuhu divje

plešejo jage babe

vseh časov in vseh svetov

ko v glavi donijo

visoke pesmi

vseh svetov in vseh časov

v tem neznosnem dajanju

se zdi edina opcija

pobeg tja prek robov

resničnih in navideznih

časov in svetov

tja v najtemnejši kot

votlin srca

kjer si nema

slačim ožgano kožo

in natikam

feniksovo perje

fionapanmor