Sonet: Rane
Naj pesem moja bo še v takih čislih;
a vendar vedi - sad je le dotika,
le vonja jedrih prsi, ki me mika,
ki riše nje mi slutnjo v skritih mislih.
In tudi, če dekle ne bo to moje,
bo potok moj sklesal brezčasno strugo,
saj rasel bo hraneč s srca se tugo,
iščoč pot čez brzice in zavoje.
A vsaka reka pride do obzorja;
če v časa le presahne ne puščavi,
če le ne stre usoda jo najgorja;
do ustja, ki vabeče spi v skušnjavi,
da tam izlije se v spokojnost morja,
ki s svojim mirom rane ji pozdravi.
Peti element,
hvala za kompliment in spremljanje sonetov.
Lep pozdrav, Dejan
Lepo, Dejan!
Lp, Marija
Hvala, Marija.
Lep pozdrav, Dejan
Ustje#izliv=Mir na koncu (s)celi vse rane.
Lp, Caki
Vrlo lijep sonet, Dejane.
"...da tam izlije se v spokojnost morja,
ki s svojim mirom rane ji pozdravi."
Lp, Katica
Caki,
Lepo si tole povedal, hvala
Lep pozdrav, Dejan
Poslano:
23. 02. 2024 ob 13:49
Spremenjeno:
23. 02. 2024 ob 13:50
Katice,
Hvala za izpostavitev verzov in pohvalne besede
Lep pozdrav, Dejan
Bravo Dejane, ljubavna i blago erotična, jako mi se sviđa!
Čestitke,
Ivan
Poslano:
24. 02. 2024 ob 18:45
Spremenjeno:
24. 02. 2024 ob 18:46
Ivan,
hvala za pohvalo in komentar, ki je povsem na mestu - natanko tako je bil mišljen ta sonet :), lepo, da si opazil
Lep pozdrav, Dejan
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dejan Bosil
- 21. 02. 2024 ob 21:52
- Prebrano 609 krat
Uredniško pregledano.
- Število doseženih točk: 343.2
- Število ocen: 16