Zjutraj mi oči zažarijo od veselja,

saj me čaka novi dan,

ki je z večnim soncem obsijan.

Brez njega tudi tebe ne bi bilo,

ki te ljubim in si vir mojega življenja.

Oko bi te povsod iskalo moje,

a bila bi samo lepa vesoljna jutra.

Verjemi dragi, ne bi več vztrepetalo

nobeno srce

in tudi moje bi utihnilo.

Zaman bi te iskala v dnevih

prepolnih kamenite večnosti.

Nihče se jih ne bi veselil

in odšel bi raje med bleščeče zvezde,

kjer bi se za vedno izgubil.

Moje srce bi bridko zajokalo,

ker bi spoznalo,

da se vse je izgubilo.

Ostala je samo dlan,

ki po tebi diši.

zaspanka