Pozabila sem nase,
prenehala sem vlagat vase.
Ustavila me je usoda,
da se poberem s poda,
da zberem vse moči,
da poiščem druge poti.
Obnovila vase sem vero,
zbrala izkušenj svojo bero,
za svoje dobro poskrbela,
se močno, močno objela.
Zdaj lahko živim,
sicer drugače, a več ne trpim.
Se več ne sekiram za druge,
ne štejem pozabljene obljube.
Čutim sebe, svoje želje in potrebe
zdaj me strah nič več ne grebe.
Komentiranje je zaprto!