Nikoli več ne bom jokala
Nikoli več ne bom jokala
za teboj,
ki si mi vzel moj dom
in me pregnal iz lepega življenja.
Kaj sem ti storila,
se sprašujem,
ko neustavljivo jočem
in želim,
konec svojega življenja.
Vzel si mi toplino mojega doma,
vzel si mi moje sanje,
pahnil si me na pusto cesto
in zaprl vrata za menoj.
Jaz pa sem te ljubila z vsem srcem,
dala bi ti vse kar bi želel,
oboževala sem tvoj lik in
te povzdigovala v nebo.
Ti pa si izdal mojo ljubezen,
čeprav si me nekoč ljubil
in mi daroval vroče poglede,
da sem bila brezmejno srečna.
Zdaj sem vse izgubila.
Ne vem,
zakaj si me pregnal iz svojega srca,
zakaj si me pregnal na hladno cesto.
A nikoli več ne bom jokala za teboj.
Vso to nesrečo bom vrgla v pozabo,
pozabila bom svetle noči s teboj,
pozabila bom tvoj pogled,
pozabila bom tebe.
Moje stopinje bodo ubrale novo pot,
kjer ne bo laži in trpljenja.
Za vedno bom zaprla vrata za seboj
in se podala na cvetoča polja.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: zaspanka
Uredniško pregledano.