Pridi
Želim ti napisati pesem. Opazim te, kako ovita v privlačno kožo mladega trpljenja ležiš na eni izmed besed mojega nedokončanega verza in zdolgočaseno čakaš na naslednjo vejico. Ustavim se. Ne vem, kako naprej. Iščem navdih v vonju sivega neba, zvoku rdečega maka in barvi zadnjega cvileža umirajočega psa. Nič. Morda najdem nekaj v objemu mame, ki je z vsako novo gubico na njenem licu močnejši, ali poljubu pijače, ki je z vsako kapljico šibkejši. Ne gre. Skočim vase. Z otroškimi dlanmi pobiram obtolčeno hruško z rosnih tal babičinega vrta, naslednje jutro pa se zbudim z brado in solzami v ujetništvu svojih prsi. Ne spomnim se, kaj se je zgodilo vmes.
Nisem ne fant, ne moški. Sem le cena mladosti, ki je prišla po svoj dolg. V strahu pogledam proti tebi, ti se namrdneš, ker ne moreš namakati svojih dolgih nog v globino kitice. Utrujen sem. Tako zelo sem utrujen. V opravičilu ti priznam, da ti ne morem napisati še ene pesmi. Kot da bi se ti zasmilil, z rahlim nasmehom in kazalcem nakažeš, kam naj pogledam. Ležiš na besedi PRIDI. Uležem se poleg tvojega toplega telesa, ti pa me primeš za lice, ukažeš, naj zaprem oči in poveš, da si nikoli nisi želela pesmi, ampak mene. In tako končno za trenutek spočit pustim, da ti dokončaš pesem zame.
Z veseljem in žalostjo sem prebrala kar si napisal. Resnično mi je seglo do srca.
Lepo, prelepo!
Vse dobro ti želi
MILENA
Hvala Milena, lep dan zelim:))
Lp, Nejc
Poslano:
20. 02. 2024 ob 20:48
Spremenjeno:
20. 02. 2024 ob 20:51
Všeeeč,
imaš nekaj, kar me potegne v vrtinec ... čarobnosti ☆
PS.: tri škratje sem srečala, mogoče jih p. poloviš.
Lp, Marija
Poslano:
20. 02. 2024 ob 22:29
Spremenjeno:
20. 02. 2024 ob 22:31
Hvala Marija, sem vedno vesel tvojega komentarja, zdaj pa grem na
lov na škrate :))
Lp, Nejc
Hvala Marija, popravljeno :)
Lp, Nejc
Tudi mene se je dotaknila, v drugem delu je še nekaj malenkosti, ki jih lahko popraviš:
....
ujetništvu svojih prsi. (ni preseldka pred piko)
Ne spomnim se, kaj se je zgodilo vmes.
Nisem ne fant, ne moški. Sem le cena mladosti, ki je prišla po svoj
dolg. V strahu pogledam proti tebi, ti se namrdneš, ker ne moreš
namakati svojih dolgih nog v globino kitice. Utrujen sem. Tako zelo sem
utrujen. V opravičilu ti priznam, da ti ne morem napisati še ene pesmi.
Kot, da bi se ti zasmilil, z rahlim nasmehom in kazalcem nakažeš, kam naj
pogledam pod te. Ležiš na besedi PRIDI. VUležem se poleg tvojega toplega
telesa, ti pa me primeš za lice, ukažeš, naj zaprem oči in poveš, da si
nikoli nisi želela pesmi, ampak mene. In tako končno za trenutek spočit
pustim, da ti dokončaš pesem zame.
Hvala Ana za komentar in napotke, sem popravil, vseeno pa sem pustil TAKO ZELO SEM UTRUJEN, nekako mi paše zraven. :)
Lp, Nejc
Prav, popravila sem ti še (neustavljene) vejice ... Čestitke k pesmi o dvojini,
lp, Ana
Hvala še enkrat Ana :)
Lp, Nejc
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Crni Kos
- 19. 02. 2024 ob 22:46
- Prebrano 305 krat
Uredniško pregledano.
- Število doseženih točk: 78.83
- Število ocen: 7