V zameno, da si sama sanje snujem,
sem lošč z oči si davno že izmila.
Objeta z vetrom dolgo že potujem.
Nomadka, ki nadela sem si krila.
In te poti, sprožilke vseh korakov,
ki v jutru so popolne še neznanke,
ker njihov dom, varljivost je oblakov,
ob kavi že nastavijo mi zanke.
Ugodje z dobrim zajtrkom postreže.
Previdnost, temne si tančice slači.
Celo Nevidnost mi obraz pokaže.
Da to mi odgovarja nič ne laže,
saj spet se novo jutro v mir oblači.
Le pisat pesmi, me vse to obveže!
Vsak dan novo potovanje z odprtimi očmi in srcem da novo pesem! Čudovit sonet!
In ko prebiram te tvoje krasne sonete (kajpada tudi drugih, uveljavljenih sonetistov na tem portalu) izpeljane z veščino, znanjem, že davno opaženo srčnostjo, spoštovana Poetesa Marija, me znova razveseli utrinek misli, ki se utrne med sprehodom po pesmi: Še kako nam sveti luč in moč slovenske besede ... Hvala ti za to!
Naj ti bo ta predpomladni čas kot nekakšna uvertura navdiha ,,, Za mladenke stvarni prihod, seveda ...
Z lepim pozdravom,
Sašo
Zelo lep sonet.
Naj bo lepo in plodno to tvoje potovanje s poezijo - nam v veselje.
Objem
pi
Čudovito kot vedno :)
Odličan i lijep sonet, Marija! Zadovoljstvo je čitati tvoju poeziju i neka ti je sretno na tvom putu.
"Objeta z vetrom dolgo že potujem.
Nomadka, ki nadela sem si krila."
Lp, Katica
Lep sonet, morda edino za moj okus preveč kratkih povedi
Lep pozdrav, Dejan
Hvala, Nada, tudi jaz rada berem tvoje pesmi
... pa tudi komentarje. (*_*)
lp, M
Svit, hvala za dotik
... in ja, včasih se nam razkrije kaj, kar nam je bilo nevidno.
lp, M
Dragi Sašo, hvala za tako lep komentar
... danes, ko je svetovni dan maternih jezikov, mi tvoje besede še toliko več pomenijo.
Lep dan ti želim,
M
Hvala,
Irena, Črni kos in Katica.
Vesela sem vaših komentarjev in dotika!
Vse vas lepo pozdravljam in vam želim lep dan!
Marija
... je že tako, da vsak individum po svoje izraža svoja občutenja in čustva, Dejan.
Mogoče so moje povedi večkrat kratke in odsekane, vendar mi le to omogoča da izrazim občutke o katerih pišem in ta se večinoma nanašajo na čas in prostor v katerem živimo. In, roko na srce, časi niso prav rožnati.
Težko se o njih piše s pretirano
romantiko :D
Lp, Marija
Ko potujemo sami s seboj skozi spoznanja, nas na tej poti še vedno čakajo presenetljiva razkritja tudi v moči besede. Zavezanost poeziji je daleč od klišejske predstave, da ujetost v klasične oblike jemlje svobodo. Prav nasprotno, pisati sonete je preseganje meja z znanjem, veščino in trudom, vendar je najpomembnejše, da temeljita trud in presežek ustvarjalnosti prav v ljubezni do poezije, kar razkriva tudi ta pesem. Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Milan, hvala za čudovit komentar in uvid v izrekanje osebe, ki se vse večkrat ozira vase in se trudi biti pesnica.
... in ja, trenutno mi ritem in srce narekujeta izražanje v zahtevnih oblikah "klasike" (*_*)
Lp,
Marija
Raduju me tvoji soneti, zbilja fantastika!
Čestitke na podčrtanki!
Ivan
Marija, čestitke za sonet, ki bralca vzpodbuja na potovanje iz verza v verz ... in vedno znova.
Caki
Dragi Ivane, iskrena hvala za fantastične besede, ki so mi polepšale dan (*_*)
Naj ti bo lep preostanek nedelje!
Marija
Hvala za dotik, dragi Caki.
Želim ti vse dobro med takimi in drugačnimi potovanji, ki nas še čakajo!
Marija
Draga Marija, od srca čestitam!
Lp, Katica
Hvala, Katica.
Bodi dobro!
M
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: triglav
Uredniško pregledano.