Očarala ga je modrina večernega neba,

prevzet je bil od nežne barve jerebike,

zaljubil se je v zlato barvo pirinega polja ...

Občudoval je svet prešerne iluzije,

z očmi navznoter pa odkrival je nevidno.

Najbolj nevidno, najbolj mogočno

kar življenje skriva kakor biser v globinah,

je ljubezen, je ljubezen ... Ljubezen je.

Pisal mislec je traktate o ljubezni,

filozofiral o pogojni in ljubezni brezpogojni,

a ko zaprl je oči za vedno,

je misel zadnja šinila med zvezde;

misel, ki je nikoli ni zapisal:

"Moj zvesti pes bil čista je ljubezen."

Nada