
Kot breza nad deročo reko
hlepimo po požirku.
Naša hrana je sad žuljev tujih rok.
Mislimo,
kar so nas učili.
Opletamo z jezikom,
kar tako.
Zmagovalci smo, ker smo obstali,
predniki tistih, ki jih ni,
so prezgodaj umrli.
Seme, iz katerega smo vzklili, se hrani s krvjo.
Razumen človek se skriva v pesku.
Kdor čuti globlje, trpi.
Okus po materinem mleku piše to pesem.
Dobrodošla na Pesem si, Priya, lepo, da si se nam pridružila in čestitke k tankočutni pesmi o vrojenosti,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Priya
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!