Je majhna črpalka, ki žene mi kri,

preprosto, ljubeče v ritmu razbija,

le košček mesa, ki v prsih leži,

v tvojem objemu igra harmonija.

Ta košček mesa zna nežno ljubiti,

tolažiti tvoje nedolžno srce,

za solzami svojimi tiho se skriti,

da ljubi le tebe, edino to ve.

Nikar ga ne lomi, nikar ne prebodi,

saj zate še bije do konca sveta,

nikar se za drugimi nikdar ne podi,

saj tu je tvoj dom, dom za oba.

Zate bo bilo, dokler ne odbije

zadnja mi ura poslednjega dne,

takrat naj se tvoje v črnino ovije,

nikdar ne pozabi na moje ime!

VonMann