20240212
v labirintih
kronosa
ovohavaš
bežne sledi
svojih senc
na ušesa
vlečeš devinske
odmeve
svojih izdihov
in s sladkobo
svobode na ustih
veš
da je to vse
da so povsem dovolj
srca ljubeča
spogledovanja
s svetlobo
ki vedno
itak vedno
najde
pot
fionapanmor
Napisal/a: fionapanmor
Pesmi
- 12. 02. 2024 ob 20:20
- Prebrano 84 krat
Uredniško pregledano.
