HAIBUN 4
Previdno odmika knjigo za knjigo.
Na trenutke ji pogled zastane. Zdi se,
kot bi obujala spomine.
Dama, v jeseni življenja. Knjige ima zelo rada.
Pogovor z njo je tako prijeten.
S pogledom me skozi rahlo zadrego sprašuje, ali ji tudi danes dovolim.
Na mizo položi zajeten kupček knjig.
Hvaležno mi maha v pozdrav. Stojim na pločniku in zrem za njo.
Večeri se in sonce, kot da noče utoniti v morju.
Le vedno bolj krvavi.
Stoletno knjigo
prebirajo valovi
črke tonejo
naj bo srečna v "večnih loviščih čitalnicah"
Ja, upam, da kje res uživa v knjigah. Pravi bibliofil. Mislim, da je ne bom nikoli pozabila. Vedno klobuček, pa cekarček, pentljo pod ovratnikom, oh, ja... Težko mi je bilo, ko sem izvedela, da je živela v domu. Hvala R.A.J, ker me bereš.
Pripoved je kar v redu.
Za haiku pa imam pripombo, menim da ni potrebno poudarjati da je morje slano, tudi solze so. Poskusi izpeljati kako drugače. Mogoče bi "črke tonejo" pasale na koncu v tretji vrstici...Samo spodbujam tvoj ustvarjalni potencial...
Skrivnosten občutek še vsega neprebranega in še nenapisanega, ki se skoraj v vsakem bralcu včasih za trenutek prebudi. Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Hvala, Milan, za ta komentar, lepo mi ga je brati. Vesela nove podčrtanke! Naredi si lep dan in dobro jutro, če si že pri kavi. Majda
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Majda Žvokelj
- 12. 02. 2024 ob 17:52
- Prebrano 337 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 93.42