Kako tiha je lahko tišina,

s kakšno lahkoto lahko izdih zavlada prostoru.

Vseeno mi je, ali zavijem levo ali desno,

tako in tako je sedaj že mimo.

Kako hitro postane sedanja beseda pretekla.

Kako jo včasih s težavo izbrišemo in v mukah nosimo s seboj.

Kako tiho raste roža sredi otroškega direndaja.

In kako malo in veliko potrebuje, da zacveti.

Skrb je tista, ki požene in tista, zaradi katere te lahko ni.

Tina Pegan